Pogosta vprašanja

1. Ustanoviti s.p. ali d.o.o. ?

Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki opravlja dejavnost. Samostojni podjetnik odgovarja za posle z vsem svojim premoženjem in prosto razpolaga z denarnimi sredstvi. Za ustanovitev ni potrebnega ustanovnega kapitala. S.p. ustanovimo  na točkah VEM. S.p. nima plače, njegova plača je ustvarjeni dobiček v poslovnem letu, ki je obdavčen po dohodninski zakonodaji. Obdavčitev je progresivna, kar pomeni, da je davčna stopnja odvisna od višine dobička. S.p. si sam plačuje prispevke za socialno varnost. V letu 2012 znašajo najnižji prispevki 291,48 eur. Dobiček preteklega leta je osnova za uvrstitev v lestvico za plačilo prispevkov. Večji dobiček – večji prispevki.

Popoldanski samostojni podjetnik je tisti, ki je v delovnem razmerju in opravlja dodatno dejavnost. Plačuje mesečne pavšalne  prispevke za zdravstveno zavarovanje v višini 4,53 eur (od  1. 1. do 31. 12. 2012) in mesečne pavšalne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 32,14 eur (od 1. 4. 2012 dalje).

Družba z omejeno odgovornostjo je pravna oseba, ki jo ustanovi eden ali več družbenikov. Ustanovni kapital znaša 7.500 eur. Družbeniki odgovarjajo samo s svojim deležem v družbi. Dobiček družbe je obdavčen v skladu z določbami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Stopnja obdavčitve letnega dobička znaša 20 %.  Družbeniki si lahko izplačajo dobiček, ki je obdavčen kot dividenda. Dividende so obdavčene po stopnji 20 %, obdavčitev je cedularna, kar pomeni dokončna (prejeta dividenda se ne všteva v letno dohodninsko napoved).

2. Katere so davčne olajšave zavezanca za znižanje davčne osnove ?

  • Olajšava za investiranje
  • Pokrivanje izgube iz davčnih obdobij od leta 2000
  • Olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj
  • Olajšava za zaposlovanje invalidov
  • Olajšava za zavezanca invalida
  • Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
  • Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
  • Olajšava za donacije
  • Izplačila političnim strankam
  • Posebna osebna olajšava

Splošna olajšava in posebna olajšava za vzdrževane družinske člane pa znižujeta osnovo za akontacijo dohodnine.

3. Kdo je davčni zavezanec identificiran za namene DDV ?

Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, je davčni zavezanec, ki je pridobil identifikacijsko številko za DDV, ker je izpolnil vsaj enega izmed pogojev:

davčni zavezanec, ki je v zadnjih 12 mesecih presegel oz. je verjetno, da bo presegel 25.000 evrov obdavčljivega prometa in se je identificiral na namene DDV,

davčni zavezanec, predstavnik gospodinjstva, ki dobavlja blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, od višine 7.500 evrov skupnega dohodka te dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto (davčni organ mu izda identifikacijsko številko za DDV po uradni dolžnosti),

davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi pridobitev blaga zaradi njegovih transakcij, ki so povezane z opravljanjem dejavnosti zunaj Slovenije,

davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki pridobiva blago znotraj Unije, skupni znesek njegovih pridobitev v tekočem koledarskem letu pa preseže 10.000 evrov oz. se je prostovoljno odločil za obračunavanje DDV,

davčni zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev in

vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, katerima se opravijo storitve iz prvega odstavka 25. člena tega zakona, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji. Več …

4. Ali vam lahko v podjetju pomaga družinski član?

Da, ta oblika dela se imenuje kratkotrajno delo, ki se ga opravlja brezplačno največ 40 ur na mesec. Delo se lahko opravlja v mikro družbi, pri s.p. z največ 10 zaposlenimi in v zavodu, ki ne opravlja dejavnosti javne službe.

5. Kaj je akt o sistemizaciji ?

Sistemizacija je splošni akt delodajalca, s katerim delodajalec določi pogoje za opravljanje dela.  Po določbah Zakona o delovnem razmerju, mora delodajalec, ki zaposluje več kot 10 delavcev, sprejeti akt o sistemizaciji dela.

6. Kaj je boniteta ?

Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu v zvezi z zaposlitvijo. Za boniteto se šteje zlasti:

  • Uporaba osebnega vozila za zasebne namene
  • Nastanitev
  • Posojila po ugodnejši obrestni meri
  • Popust pri prodaji blaga in storitev
  • Izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana
  • Zavarovalne premije
  • Darila
  • Podelitev pravice do nakupa delnic.

7. Nadurno delo

Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto.  61. člen ZDR-A pa določa, da nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne časovne omejitve, vendar največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.

8. Kateri prejemki se ne smejo zaposlenim izplačevati v gotovini ?

  • Plača, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo
  • Regres za letni dopust, jubilejna nagrada, odpravnina, solidarnostna pomoč
  • Boniteta, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana
  • Povračilo stroškov v zvezi z delom
  • Dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja
  • Vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki

9. Kateri prejemki se ne smejo izplačevati v gotovini fizičnim osebam?

  • Izplačila po podjemnih pogodbah
  • Izplačila po avtorskih pogodbah
  • Izplačila po pogodbah o oddajanju nepremičnin in premičnin v najem

10. Sprejemanje gotovinskih plačil

Za dobavitelja blaga ali izvrševalca storitev s pravilnikom ni določen mejni znesek gotovine, ki ga lahko prejme od zavezanca ali fizične osebe, zato s sprejetjem gotovinskega plačila, večjega od 420 evrov, ne krši ZdavP-2. Prejemnik gotovine na kupca opozori, da je on kršitelj predpisa.

11. Zaposlovanje invalidov nad predpisano kvoto

Delodajalec, ki zaposluje invalide nad predpisano kvoto, je upravičen do finančne vzpodbude in sicer do nagrade v velikosti 25 % minimalne plače na mesec za vsakega invalida nad predpisano kvoto, oprostitve plačila prispevkov za PIZ ter davčne olajšave za zaposlovanje invalidov. Delodajalec uveljavlja pravico do nagrade in oprostitve prispevkov pri Skladu za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.

Delodajalec ni upravičen do nagrade za invalide, katerih invalidnost je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri njemu.